Nevrologija in EMG
EMG – elektrodiagnostična preiskava
V Centru Doktor Kosi izvajamo EMG diagnostiko pri sumu na bolezni perifernih živcev, živčnih korenin in mišic.
25+ let
izkušenj na področju nevrologije in EMG
Več tisoč
opravljenih pregledov in preiskav
Na enem mestu
diagnostika, zdravljenje in sodobni posegi
Vsa obdobja
od prvega pregleda do spremljanja po zdravljenju
Diagnostika bolezni perifernih živcev, živčnih korenin in mišic
Mravljinčenje, odrevenelost, pekoč občutek, mišična oslabelost in bolečina, ki se širi po roki ali nogi, imajo lahko zelo različne vzroke.
Včasih slikanje pokaže anatomijo, vendar še vedno ne vemo, ali je določen živec tudi funkcionalno prizadet.
Takrat je lahko pomembna elektrodiagnostična preiskava.
V Centru Doktor Kosi izvajamo EMG diagnostiko pri sumu na bolezni perifernih živcev, živčnih korenin in mišic.
Kaj je EMG?
Izraz EMG se v vsakdanji klinični uporabi pogosto uporablja za celotno elektrodiagnostično obravnavo.
Ta lahko vključuje:
Preiskave prevajanja po živcih – NCS
S površinskimi elektrodami in kratkimi električnimi impulzi ocenjujemo: hitrost prevajanja, amplitudo odziva, funkcijo motoričnih in senzoričnih živcev.
Igelni EMG
S tanko sterilno igelno elektrodo ocenjujemo električno aktivnost izbranih mišic.
To pomaga ugotavljati znake: denervacije, kronične nevrogene okvare, reinervacije, določenih mišičnih bolezni.
eMG – elektrodiagnostična preiskava
Kaj lahko EMG pomaga ugotoviti?
Elektrodiagnostika je posebej uporabna pri sumu na: sindrom karpalnega kanala, ulnarno nevropatijo,
druge mononevropatije, polinevropatijo, radikulopatijo, pleksopatijo, določene miopatije, motnje motoričnega nevrona,
nekatere bolezni živčno-mišičnega prenosa z uporabo dodatnih tehnik.
AANEM poudarja, da je obseg preiskave odvisen od kliničnega vprašanja in da za različne bolezni uporabljamo različne kombinacije
NCS, igelnega EMG in po potrebi drugih elektrodiagnostičnih metod.
01
EMG pri karpalnem kanalu
Elektrodiagnostika lahko:
- potrdi prizadetost medianega živca v zapestju
- oceni stopnjo okvare
- odkrije aksonsko prizadetost
- pomaga razlikovati CTS od drugih nevroloških vzrokov
Pri določenih primerih lahko diagnozo dopolni tudi ultrazvok medianega živca.
02
EMG pri polinevropatiji
NCS in EMG lahko pomagata:
- potrditi velikovlakensko polinevropatijo
- oceniti njeno razširjenost
- razlikovati aksonski in demielinizacijski vzorec
- razlikovati polinevropatijo od radikulopatije ali več lokalnih utesnitev
Pomembno pa je:
Normalen rutinski EMG/NCS ne izključi čiste nevropatije tankih vlaken
03
EMG pri išiasu in herniji diska
EMG ne vidi diska.
MR prikazuje disk in živčno korenino.
EMG pa lahko pokaže, ali obstajajo funkcionalni znaki prizadetosti živčne korenine – radikulopatije.
Zato sta MR in EMG lahko komplementarni preiskavi, ne konkurenta.
04
EMG pri mišični oslabelosti
Pri sumu na miopatijo lahko igelni EMG pomaga ugotoviti, ali ima oslabelost miopatski vzorec in razlikovati bolezen mišice od nevrogene okvare.
Vendar diagnoza mišične bolezni pogosto zahteva še:
- laboratorij,
- genetiko,
- protitelesa,
- MR mišic,
- mišično biopsijo, odvisno od kliničnega primera.
Kaj pa miastenija?
Pri sumu na motnjo živčno-mišičnega prenosa običajna prevodna študija sama ni dovolj.
Uporabljajo se posebne metode, na primer:
- repetitivna živčna stimulacija,
- single-fiber EMG,
glede na klinično vprašanje in razpoložljivost.
Ali je EMG boleč?
Preiskava lahko povzroči kratkotrajno nelagodje. Električni dražljaji povzročijo kratek neprijeten občutek, igelni del pa občutek, podoben vbodu. Intenzivnost je individualna, obseg preiskave pa prilagodimo kliničnemu vprašanju.
Ali je EMG varen?
Gre za standardno diagnostično metodo z nizkim tveganjem.
Po igelnem delu se lahko pojavi: lokalna občutljivost, manjša modrica, redko manjša krvavitev.
Pred preiskavo je pomembno povedati:
- ali jemljete antikoagulantna oziroma antiagregacijska zdravila
- ali imate motnjo strjevanja krvi
- ali imate implantirano elektronsko medicinsko napravo
- druge pomembne bolezni
Zdravil ne ukinjajte sami, ampak le po navodilu zdravnika.
Kako se pripravim?
Pred preiskavo: koža naj bo čista, ne uporabljajte mastnih krem na področju preiskave, oblecite udobna oblačila, prinesite relevantne izvide, prinesite seznam zdravil.
Kako dolgo traja EMG?
Čas je odvisen od težav. Usmerjen pregled ene utesnitve je krajši kot kompleksna obravnava več okončin, polinevropatije oziroma razširjene mišične oslabelosti.
Kdaj je najboljši čas za EMG?
Odvisno od bolezni.
Pri nekaterih akutnih okvarah so določene prevodne informacije koristne že zgodaj, znaki denervacije na igelnem EMG pa se razvijejo s časom.
Zato se včasih preiskava, opravljena prezgodaj, kasneje ponovi oziroma je smiselno načrtovati pravi čas glede na klinično vprašanje.
eMG – elektrodiagnostična preiskava
Kaj je dobro vedeti?
01
Česa EMG ne pokaže?
EMG ni preiskava za diagnozo: Alzheimerjeve bolezni, demence, Parkinsonove bolezni, multiple skleroze, možganske kapi, možganskega tumorja.
Prav tako EMG ne pokaže anatomije hernije diska.
Za te bolezni uporabljamo druge diagnostične metode.
02
Kaj se zgodi po EMG?
Rezultat interpretiramo skupaj z:
- simptomi
- nevrološkim pregledom
- predhodnimi slikovnimi preiskavami
- laboratorijem
Cilj ni samo zapis: »EMG abnormalen.«
Cilj je razumeti: Kaj ugotovitev pomeni za vaše težave in kaj je naslednji korak?
03
Kdo izvaja EMG?
EMG preiskave v Centru Doktor Kosi izvaja doc. dr. Zoran Rodi, dr. med., v okviru elektrodiagnostične obravnave bolezni perifernih živcev, mišic in živčno-mišičnega sistema.
Pogosta vprašanja
FAQ – Zakaj izbrati Center Doktor Kosi?
Ne zdravimo MR slike.
Ne zdravimo EMG izvida.
Ne zdravimo laboratorijske številke.
Obravnavamo pacienta in poskušamo ugotoviti, katera ugotovitev dejansko razloži njegove težave.
Ali je EMG isto kot MRI?
Ne. MRI prikazuje anatomijo, EMG pa ocenjuje električno funkcijo živcev in mišic.
Ali EMG pokaže karpalni kanal?
Da. Elektrodiagnostična preiskava je pomembna objektivna metoda za potrditev in oceno stopnje mediane nevropatije v zapestju.
Ali EMG pokaže hernijo diska?
Ne. Hernijo prikaže slikovna diagnostika, predvsem MR. EMG lahko pokaže funkcionalne posledice prizadetosti živčne korenine.
Ali normalen EMG pomeni, da moji pekoči občutki niso nevrološki?
Ne nujno. Pri nevropatiji tankih vlaken je lahko rutinski EMG/NCS normalen.
Ali EMG pokaže Parkinsonovo bolezen?
Ne.
Ali EMG pokaže multiplo sklerozo?
Ne.
Ali je EMG boleč?
Lahko je neprijeten, vendar večina pacientov preiskavo dobro prenese.
Ali moram prekiniti zdravila?
Praviloma ne samoiniciativno. O zdravilih za redčenje krvi in drugih pomembnih terapijah pred preiskavo obvestite zdravnika.
Ali lahko po EMG vozim?
Po običajni elektrodiagnostični preiskavi praviloma ni potrebna sedacija in pacient lahko nadaljuje običajne aktivnosti, razen če zaradi osnovne bolezni obstaja druga omejitev.
Ali potrebujem EMG pri mravljinčenju?
Odvisno od vzorca težav. Pri sumu na karpalni kanal, ulnarno nevropatijo, polinevropatijo ali radikulopatijo je lahko zelo uporaben.
Ali je vsak tremor Parkinsonova bolezen?
Ne. Esencialni tremor in druge oblike tresenja so pogoste in se razlikujejo od parkinsonskega tremorja.
Ali je vsak glavobol migrena?
Ne. Obstaja več vrst primarnih in sekundarnih glavobolov.
Ali normalen EEG izključi epilepsijo?
Ne. Normalen EEG epilepsije ne izključi.
Ali je vsaka pozabljivost demenca?
Ne. Motnje spomina imajo veliko možnih vzrokov in zahtevajo oceno glede na starost, funkcionalnost, zdravila, psihično stanje in druge dejavnike.
Center Doktor Kosi
Naročite se na pregled
Pregled je smiseln pri ponavljajočih se glavobolih, migreni, avri, pogostem jemanju protibolečinskih zdravil, izrazitem vplivu glavobola na delo oziroma življenje ali ob spremembi običajnega vzorca glavobolov.