Nevrologija in EMG
Glavoboli in migrena
Specialistična obravnava glavobolov in migrene, vrtoglavice, motenj spomina, mravljinčenja, tremorja, epilepsije ter bolezni živcev in mišic v Velenju.
25+ let
izkušenj na področju nevrologije in EMG
Več tisoč
opravljenih pregledov in preiskav
Na enem mestu
diagnostika, zdravljenje in sodobni posegi
Vsa obdobja
od prvega pregleda do spremljanja po zdravljenju
Migrena ni samo glavobol
Če vas glavobol prisili, da ugasnete luč, odpoveste obveznosti, prenehate delati ali preživite del dneva v postelji, je smiselno ugotoviti, za katero vrsto glavobola gre.
Migrena je nevrološka bolezen, pri kateri glavobol predstavlja samo en del napada.
Prisotni so lahko:
- utripajoča bolečina
- bolečina na eni strani glave
- slabost ali bruhanje
- občutljivost na svetlobo
- občutljivost na zvok
- občutljivost na vonjave
- poslabšanje pri običajni telesni aktivnosti
- izrazita utrujenost
- težave s koncentracijo
- pri nekaterih bolnikih aura
Ali gre res za migreno?
Veliko ljudi ima migreno, ne da bi vedeli, da njihovi glavoboli ustrezajo migrenskemu vzorcu.
Na pregledih pogosto slišimo:
»Ko se začne, moram v temo.«
»Ne prenesem svetlobe in zvoka.«
»Bolečina mi utripa v polovici glave.«
»Pred glavobolom vidim cikcakaste črte.«
»Po napadu sem popolnoma izčrpan.«
Tak opis je za nevrologa pogosto pomembnejši od same številke intenzivnosti bolečine.
GLAVOBOLI IN MIGRENA
Najpogostejše vrste glavobola
01
Migrena
Pogosto zmerna do močna, lahko enostranska in utripajoča, pogosto jo spremljajo slabost ter občutljivost na svetlobo ali zvok.
02
Tenzijski glavobol
Pogosteje povzroča pritisk ali stiskanje, kot bi bila glava v obroču ali čeladi.
03
Cervikogeni glavobol
Glavobol, povezan s strukturami vratne hrbtenice oziroma zgornjega vratnega področja. Diagnoze ne postavljamo samo zato, ker bolnika hkrati boli vrat.
04
Cluster glavobol
Redkejša, vendar zelo intenzivna oblika glavobola, običajno okoli enega očesa, pogosto skupaj z avtonomnimi simptomi na isti strani obraza.
05
Sekundarni glavoboli
Glavobol je lahko posledica druge bolezni ali stanja in zahteva usmerjeno diagnostiko.
Kaj je kronična migrena?
O kronični migreni govorimo, kadar je glavobol prisoten 15 ali več dni na mesec več kot tri mesece, pri čemer ima vsaj 8 dni na mesec migrenske značilnosti oziroma ustreza kriterijem migrene.
To ni samo »zelo pogosta migrena«, ampak posebna oblika bolezni.
Kaj je migrenska aura?
Pri delu bolnikov se pred glavobolom ali skupaj z njim pojavijo prehodni nevrološki simptomi.
Najpogosteje: svetlobni bliski, cikcakasti vzorci, izpad dela vidnega polja, mravljinčenje, redkeje prehodne govorne težave.
Tipična aura se razvija postopno, posamezni simptomi pa običajno trajajo od nekaj minut do največ približno ene ure.
Nova ali netipična nevrološka motnja pa zahteva drugačno oceno in je ne smemo avtomatično pripisati migreni.
Glavobol zaradi prekomerne uporabe zdravil
Pri pogostih glavobolih se lahko razvije začaran krog: glavobol – zdravilo – kratkotrajno izboljšanje – nov glavobol – ponovno zdravilo.
Glavobol zaradi prekomerne uporabe zdravil se lahko pojavi pri osebi z že obstoječo glavobolno motnjo, ki akutna zdravila uporablja prepogosto več kot tri mesece. Natančen prag je odvisen od vrste zdravila.
Zato je pri kroničnem glavobolu vedno pomembno vprašanje: Koliko dni na mesec jemljete zdravila proti glavobolu?
Migrena in hormonske spremembe
Pri ženskah lahko na migreno vplivajo hormonska nihanja.
Napadi se lahko spreminjajo: v povezavi z menstruacijo, med nosečnostjo, po porodu, v perimenopavzi, po menopavzi.
Pri ženski z migreno z avro je hormonska anamneza posebej pomembna tudi pri odločanju o nekaterih oblikah hormonske kontracepcije in drugih terapijah.
GLAVOBOLI IN MIGRENA
Želimo zmanjšati število dni, ko migrena določa vaše življenje.
01
Ali potrebujem MR glave?
Ne vsak bolnik z migreno potrebuje slikovno diagnostiko.
Pri tipični migreni in normalnem nevrološkem pregledu diagnozo pogosto postavimo klinično.
MR oziroma druga diagnostika je pomembnejša, kadar obstajajo netipične značilnosti ali opozorilni znaki.
02
Kdaj glavobol zahteva hitro oziroma urgentno obravnavo?
Posebej pozorni smo pri: nenadnem izredno močnem glavobolu, ki doseže maksimum v zelo kratkem času, novem glavobolu z nevrološkim izpadom, novem glavobolu z motnjo zavesti, glavobolu z vročino in znaki sistemske bolezni, izrazito spremenjenem vzorcu že znanega glavobola, hitro napredujočem glavobolu, glavobolu po pomembni poškodbi glave, novem glavobolu ob določenih dejavnikih tveganja.
Pri akutnih nevroloških simptomih ne čakamo na redni ambulantni pregled.
03
Kako zdravimo migreno?
Zdravljenje je individualno in ima dva glavna cilja.
Zdravljenje napada
Cilj je čim prej zmanjšati bolečino in spremljajoče simptome.
Preventivno zdravljenje
Pri pogostih oziroma zelo obremenjujočih migrenah želimo zmanjšati: število migrenskih dni, intenzivnost napadov, trajanje napadov, potrebo po akutnih zdravilih.
Možnosti preventive danes vključujejo več različnih skupin zdravil, pri ustreznih pacientih pa tudi terapije, usmerjene na CGRP, in botulin toksin pri kronični migreni. NICE botulin toksin uvršča med možnosti za preventivo ustrezno opredeljene kronične migrene.
04
Kaj lahko naredim sam?
Pomagajo lahko:
- reden spanec
- redni obroki
- zadostna hidracija
- redna telesna aktivnost
- prepoznavanje individualnih sprožilcev
- dnevnik glavobola
- preprečevanje prekomerne uporabe akutnih zdravil
Ni pa potrebno, da vsak bolnik obsesivno išče in izloča desetine domnevnih sprožilcev.
Pogosta vprašanja
FAQ – Zakaj izbrati Center Doktor Kosi?
Ne zdravimo MR slike.
Ne zdravimo EMG izvida.
Ne zdravimo laboratorijske številke.
Obravnavamo pacienta in poskušamo ugotoviti, katera ugotovitev dejansko razloži njegove težave.
Ali je EMG isto kot MRI?
Ne. MRI prikazuje anatomijo, EMG pa ocenjuje električno funkcijo živcev in mišic.
Ali EMG pokaže karpalni kanal?
Da. Elektrodiagnostična preiskava je pomembna objektivna metoda za potrditev in oceno stopnje mediane nevropatije v zapestju.
Ali EMG pokaže hernijo diska?
Ne. Hernijo prikaže slikovna diagnostika, predvsem MR. EMG lahko pokaže funkcionalne posledice prizadetosti živčne korenine.
Ali normalen EMG pomeni, da moji pekoči občutki niso nevrološki?
Ne nujno. Pri nevropatiji tankih vlaken je lahko rutinski EMG/NCS normalen.
Ali EMG pokaže Parkinsonovo bolezen?
Ne.
Ali EMG pokaže multiplo sklerozo?
Ne.
Ali je EMG boleč?
Lahko je neprijeten, vendar večina pacientov preiskavo dobro prenese.
Ali moram prekiniti zdravila?
Praviloma ne samoiniciativno. O zdravilih za redčenje krvi in drugih pomembnih terapijah pred preiskavo obvestite zdravnika.
Ali lahko po EMG vozim?
Po običajni elektrodiagnostični preiskavi praviloma ni potrebna sedacija in pacient lahko nadaljuje običajne aktivnosti, razen če zaradi osnovne bolezni obstaja druga omejitev.
Ali potrebujem EMG pri mravljinčenju?
Odvisno od vzorca težav. Pri sumu na karpalni kanal, ulnarno nevropatijo, polinevropatijo ali radikulopatijo je lahko zelo uporaben.
Ali je vsak tremor Parkinsonova bolezen?
Ne. Esencialni tremor in druge oblike tresenja so pogoste in se razlikujejo od parkinsonskega tremorja.
Ali je vsak glavobol migrena?
Ne. Obstaja več vrst primarnih in sekundarnih glavobolov.
Ali normalen EEG izključi epilepsijo?
Ne. Normalen EEG epilepsije ne izključi.
Ali je vsaka pozabljivost demenca?
Ne. Motnje spomina imajo veliko možnih vzrokov in zahtevajo oceno glede na starost, funkcionalnost, zdravila, psihično stanje in druge dejavnike.
Center Doktor Kosi
Naročite se na pregled
Pregled je smiseln pri ponavljajočih se glavobolih, migreni, avri, pogostem jemanju protibolečinskih zdravil, izrazitem vplivu glavobola na delo oziroma življenje ali ob spremembi običajnega vzorca glavobolov.